Vinarstvo
Preden začnemo, se moramo opremiti z loncem približno 40 litrov, pivovarskim termometrom 0-100 stopinj, posodo s filtrom, jodnim indikatorjem škroba ter kompletom surovin: slad, hmelj in kvas, odvisno od izbranega recepta in sloga piva (opis prilagajamo svetlemu pivu zgornje fermentacije, približno 5 kg slada).
Varjenje piva začnemo z mletjem slada*, torej z drobljenjem lupin zrnja. Slad ne sme biti preveč fino zmlet v t. i. moko, saj bi to lahko otežilo filtracijo.
*Slad lahko naročite že mlet ali pa ga sami zmeljete v mlinu za slad.
V domačem pivovarstvu se najpogosteje uporablja infuzijska metoda drozganja, t. i. enotemperaturna. To je preprostejša in udobnejša metoda v domačih pogojih.
Torej:
Izbrane slade počasi vsipamo v lonec, napolnjen s 15 litri vode pri temperaturi okoli 70 - 73 stopinj. Mešamo, da se ne ustvarijo grudice in da se slad enakomerno porazdeli. Temperatura naj se stabilizira na ravni 65 – 67 stopinj.*
Takšno temperaturo vzdržujemo približno 40 - 60 minut, odvisno od recepta in vrste slada. Encimi razgrajujejo škrob na enostavne sladkorje, zaradi česar med fermentacijo kvas tvori alkohol in ogljikov dioksid.
Temperature drozganja
Drozganje lahko izvajamo t. i. »na leno« (brez temperaturnih premorov) in vzdržujemo temperaturo med 60 – 70 stopinj. Drozganje lahko vodimo tudi pri različnih temperaturah z uporabo t. i. premorov. Najprej drozgamo pri 62 – 65 stopinjah 30–40 minut (deluje beta-amilaza), nato pri 70–72 stopinjah še naslednjih 30 minut (deluje alfa-amilaza) – prihodnje pivo bo polnejšega okusa ter bogato z alkoholom.
Napredek v procesu drozganja lahko preverimo z jodnim testom* s pomočjo jodnega indikatorja škroba.
*Jodni test – na bel krožnik vzamemo vzorec drozge in ga pokapamo z jodnim indikatorjem škroba. Če spremeni barvo v vijoličasto (pozitiven test), to pomeni, da je v drozgi prisoten škrob in je postopek treba nadaljevati.
Če indikator ne spremeni barve, torej je test negativen, lahko drozganje štejemo za končano.
Temperaturo drozge dvignemo na 78 stopinj za približno 15 minut, da deaktiviramo encime in preprečimo prekomerno viskoznost drozge. Za filtracijo lahko uporabimo posodo z lažnim dnom ali filtrator iz pletenice. Na dno posode s pipo namestimo vložek z odprtinami in počasi prenesemo drozgo skupaj s sladom. Začela se bo oblikovati filtracijska plast, zaradi česar bo pivina bistra. Počakati je treba približno 20 minut, da se slad in plast usedeta. Prvih nekaj litrov drozge je treba vliti nazaj v posodo, da bo pivina bistra. Po odfiltriranju celote je treba preostali drobljeni slad (slad) preliti z vodo pri 78 stopinjah, da izperemo preostale sladkorje.
Postopek hmeljenja
Pivino vrnemo nazaj v lonec in jo zavremo. Dodamo določene odmerke hmelja, najprej za grenkobo (grenki hmelj), za okus in za aromo (aromatični hmelj). Hmeljenje običajno traja približno 60 minut.
*Hmelj lahko stresemo neposredno v pivino ali ga namestimo v vrečko za hmelj.
Nato hmelj ločimo od pivine s pomočjo filtratorja ali z odstranitvijo vrečke. Hmeljeno in sladko pivino je treba čim hitreje ohladiti, na primer s potopnim hladilnikom, ter jo prezračiti z neprekinjenim mešanjem.
Pripravljeno ohlajeno pivino prelijemo v razkuženo fermentacijsko posodo, dodamo rehidriran kvas. Tesno zapremo in izvedemo fermentacijo.
Burna fermentacija bo trajala približno 7 dni, nato lahko izvedemo tiho fermentacijo. V ta namen mlado pivo pretočimo z nad kvasne usedline v fermentacijsko posodo za naslednji teden ali dva, odvisno od izbranega sloga piva, ki ga želimo doseči.
Med tiho fermentacijo lahko pivo tudi suho hmeljimo.
Fermentacijo lahko zaključimo pri 0 – 1 °Blg.
Tedaj lahko pivo s pomočjo pipe pretočimo v steklenice. Steklenice morajo biti čiste in razkužene. V vsako steklenico dodamo 4 grame kristalne glukoze. Nato jih zamašimo s kapicami in pustimo, da se nagazirajo. Glede na slog piva lahko poskusite po enem tednu ali po nekaj mesecih.
Dober tek! ...ker je domače boljše!
