Pogosta vprašanja

Kategorije:

• ----- VINARSTVO / PIVOVARSTVO -----
• ----- TERMOMETRI / HIDROMETRI / VREMENSKE POSTAJE -----
• ----- DRUGO -----
• ----- NAKUPNI PROCES -----

----- VINARSTVO / PIVOVARSTVO -----

1. Kaj je fermentacija mošta?

To je proces, ki poteka ob sodelovanju kvasovk, pri katerem se sladkor spremeni v etanol in ogljikov dioksid. Fermentacija poteka v dveh fazah – prva se imenuje "divja", druga pa "stacionarna".

2. Kaj je divja fermentacija?

To je prva faza fermentacije, ki traja 2–4 dni. Potreben je dodatek majhne količine kisika v mošt. Oksigenacija je nujna za pravilen razvoj kvasovk, zato je v prvi fazi možno steklenico zapreti z vato. Ta tip fermentacije je običajno spremljan z intenzivnim sproščanjem ogljikovega dioksida.

3. Kaj je stacionarna fermentacija?

To je druga faza fermentacije, ki poteka v anaerobnih pogojih (steklenico je treba zapreti z zamaškom in fermentacijsko cevko). V tej fazi poteka glavna sinteza alkohola.

4. Kakšna temperatura je primerna med fermentacijo?

Temperatura mošta naj bo med 20–25°C. V končni fazi fermentacije, ko se vino začne bistriti, se priporoča vzdrževati temperaturo med 18–22°C.

5. Kaj so vinske kvasovke?

To so kvasovke rodu Saccharomyces cerevisiae in Saccharomyces bayanus. Zaradi svojih lastnosti se uporabljajo za fermentacijo vina. Njihove značilnosti vključujejo predvsem sposobnost ustvarjanja visoke vsebnosti alkohola, kar zagotavlja obstojnost vina; sposobnost tvorbe bistrih vin in proizvodnjo esterjev – snovi, ki vinu dajejo buket, značilen za določen tip kvasovk.

Fizično se vinske kvasovke za domačo uporabo prodajajo v obliki:

• sterilnega suhega jabolčnega materiala z "uspavanimi" kvasovkami;
• zamučene tekočine z suspendiranimi mikroorganizmi;
• suhega praška – aktivne, liofilizirane kvasovke.

6. Kaj so aktivne kvasovke?

To so liofilizirane celice kvasovk (suhi prašek). Običajno jih je treba samo rehidrirati po navodilih na embalaži. To navadno pomeni, da kvasovke pred dodajanjem v mošt približno pol ure namočimo v mlačno vodo.

7. Kvasovke zgornje fermentacije

To so sevi kvasovk Saccharomyces cerevisiae, uporabljeni v pivovarstvu za varjenje pšeničnih, angleških, nekaterih belgijskih in drugih vrst piv. Fermentirajo pri višjih temperaturah (15–25°C) in med fazo divje fermentacije se nabirajo na površini sladine, šele nato potonejo na dno. Kvasovke zgornje fermentacije ne nastopajo kot posamezne celice ali pare, ampak tvorijo skupine fermentirajočih celic, kar jih ločuje od kvasovk spodnje fermentacije. Prevladuje pri njih aerobni metabolizem. Zaradi večje sposobnosti tvorjenja spor po fermentaciji tvorijo večjo biomaso kot kvasovke spodnje fermentacije. Kvasovke zgornje fermentacije proizvajajo pivo z višjo stopnjo pretakanja in manjšo bistrino v primerjavi s pivom, narejenim s kvasovkami spodnje fermentacije. Imajo tudi intenzivnejši vonj in višjo vsebnost stranskih produktov fermentacije, predvsem višjih alkoholov in esterjev.

8. Kvasovke spodnje fermentacije

Sevi pivovarskih kvasovk Saccharomyces cerevisiae, uporabljeni za spodnjo fermentacijo sladine in proizvodnjo lagerjev. Značilnost teh kvasovk je sposobnost fermentacije pri temperaturi 5–10°C in usedanja na dno fermentorja ob koncu procesa.

9. Kakšni so najboljši pogoji za razvoj kvasovk v moštu?

Najboljši pogoji nastopijo, ko koncentracija sladkorja ne presega 22⁰Blg. Prav tako je potrebna prisotnost primerne količine mineralov, ki vsebujejo dušik in fosfor, in so prisotni v t.i. hranilih za kvasovke. Pomembna je tudi kislost mošta.

10. Kaj je sadni mošt?

Sadni mošt je raztopina sadnega soka z koščki sadja, primerno razredčena in dosoljena, obogatena s hranili, ki jo je nato mogoče podvrči etanolni fermentaciji.

11. Zakaj uporabljati plemenite vinske kvasovke?

Plemenite vinske kvasovke imajo neprecenljive prednosti:

• visoka odpornost na alkohol – približno 14–18 %;
• odpornost na visoke koncentracije sladkorja (med ali univerzalni sladkor), ogljikovega dioksida, taninov;
• prenašajo višje koncentracije žvepla, npr. po uporabi kalijevega metabisulfita;
• fermentacijski proces, ki ga vodijo, je hitrejši, kar zmanjšuje verjetnost kontaminacije;
• končno vino je stabilno in dobro fermentirano;
• barva vina je stalna in buket ustrezno izbran.

Slabosti fermentacije z divjimi kvasovkami:

• odpornost na alkohol le do cca 10 %;
• nizka odpornost proti kislinam, višjim koncentracijam sladkorja in veliki količini taninov (npr. vino iz aronije);
• fermentacija, ki jo vodijo, ne poteka popolnoma do konca;
• končno vino je pogosto nestabilno in se zlahka kontaminira;
• barva vina je pogosto nestalna;
• okus in aroma končnega vina sta v veliki meri posledica naključja.

12. Kako dodatno zatesniti fermentacijsko posodo?

Fermentacijske posode je mogoče dodatno zatesniti tako, da njihove robove premažemo z vazelinom ali jedilnim oljem.

13. Kje lahko najdem recepte za domača vina?

Recepte za domača vina (pa tudi druge okusne domače pijače in dobrote) najdete v našem Receptarju na spletni strani, kot tudi v četrtletniku, ki ga izdaja naše podjetje.

14. Pri izdelavi trojniaka in dvojniaka – ali se celotna količina medu doda na začetku fermentacije?

Pri izdelavi medovine priporočamo postopno dodajanje medu – na primer v dveh ali treh odmerkih, približno enkrat na teden. Tako se zmanjša tveganje, da fermentacija ustane zaradi prekomernega zasladkanja. Seveda med dodajamo šele po razredčitvi v vodi. Če imamo "negotov" med, npr. iz trgovine, priporočamo, da ga pred uporabo prekuhamo in odstranimo morebitne nečistoče (peno).

15. Ali se za izdelavo vina lahko uporabi mineralna voda?

Po našem mnenju pri tem ni večjih težav. Lahko uporabite nizko mineralizirano vodo, saj nekatere mineralne vode lahko vsebujejo večje količine mineralov, ki se lahko kasneje občutijo. Priporočamo uporabo vodovodne vode, vendar prekuhane.

16. Kakšne so razlike med kvasovkami LS2 in Enovini?

• LS2 fermentira do 16 % alkohola – Enovini do 18 %;
• LS2 se priporoča za vse vrste vin, vključno z vinskimi in penečimi vini – Enovini je namenjeno predvsem sadnim vinom (belim in rdečim), ki niso iz grozdja;
• LS2 je ena vrsta kvasovk – Enovini je mešanica dveh vrst kvasovk, kar vinu daje edinstven buket;
• LS2 tvori manj usedlin in se vino hitro bistri – Enovini se bistri počasneje.

17. Ali mora biti burilna fermentacija izvedena v anaerobnih pogojih z uporabo fermentacijske cevi, ali to ni nujno?

Uporaba fermentacijske cevi med burilno fermentacijo ni nujna. V tem obdobju se iz fermentirajoče mladine sprosti veliko ogljikovega dioksida, ki je "težki" plin in dovolj izolira mladino pred kisikom in vplivom drugih zunanjih dejavnikov. V tej fazi fermentacije lahko na primer uporabite zvit vatni čep, da preprečite vstop nečistoč v posodo.

18. Kako se Klarowin razlikuje od želatine?

RAZLIKE:

KLAROWIN:

• pripravljen je v prahu,
• veže v svoji strukturi različne vrste snovi, predvsem beljakovine,
• uporablja se predvsem za bela in rosé vina,
• pakiranje 10 g zadostuje za bistrenje 10 litrov tekočine.

ŽELATIN:

• prisoten v obliki kristalov,
• odstranjuje motnost, ki jo povzročajo barvila in tanini,
• uporablja se predvsem pri rdečih vinih,
• pakiranje 7 g zadostuje za bistrenje 30–50 litrov tekočine.

19. Kdaj dodajamo bistrilna sredstva v vino?

Bistrilna sredstva je treba uporabljati le, če ste sto odstotno prepričani, da je fermentacija končana. V nasprotnem primeru se lahko sprošča ogljikov dioksid, ki prepreči usedanje delcev, vezanih na bistrilno sredstvo.

20. Za kaj služi ukrivljena fermentacijska cev pri posodah?

Ta tip cevi se namesti ob strani fermentacijske posode, kar omogoča njihovo zlaganje (postavitev ena na drugo).

21. Ne morem vstaviti valjastega zamaška v steklenico – kaj naj storim?

Valjasti zamaški so nekaj milimetrov širši od standardnega premera grla steklenice. To je namenoma, da po zamašitvi dobro tesnijo. Tak zamašek je mogoče vstaviti v steklenico le z uporabo zamaševalca – zadostuje ročni, t.i. kladivkovni (z vodilno cevjo). Pri večjem številu steklenic priporočamo uporabo trokrakega zamaševalca. Pred uporabo je treba zamašek ustrezno pripraviti. V domačih pogojih zadostuje, da zamaške približno 5 minut namočite v vroči vodi ali jih držite nad paro pod pokrovom, da postanejo bolj prožni, kar olajša zamaševanje steklenic.

22. Je boljša steklena ali plastična fermentacijska cev?

Fermentacijska cev, napolnjena z vodo, se uporablja med fermentacijo za zaščito vsebine fermentacijske raztopine pred oksidacijo in hkrati omogoča redno izpustitev ogljikovega dioksida, ki nastaja med procesom. Proces poteka pravilno ne glede na to, ali uporabimo stekleno ali plastično cev. Plastična cev pa ima nekaj praktičnih prednosti – npr. mehurčki v taki cevi so večji, kar pomeni, da vode ni treba pogosto dolivati, poleg tega pa ni nevarnosti, da se cev po nesreči razbije.

23. Je bolje vino bistriti ali filtrirati?

Če želimo ohraniti lep buket vina, priporočamo bistrenje z ustreznim sredstvom glede na vrsto vina. Ta postopek pa zahteva čas in potrpežljivost. Če nam je pomembna hitrost in ima vino zelo intenziven buket (visokotaninčna vina), ga lahko filtriramo z različnimi vrstami strojev in filtrov. Zelo dobre in takojšnje rezultate prinašajo tlačni filtri. Treba pa se zavedati, da pri takem filtriranju izgubljamo ne samo del buketa, ampak tudi nekatere tanine. Žal se včasih bistrenje ne obnese, takrat ostane le filtracija. Takšno vino je mogoče kasneje pustiti za mešanje (kupiranje).

24. Kako in zakaj uporabljati zelišča za aromatiziranje vina?

Zelišča se uporabljajo za pripravo vermutnega vina. Včasih tudi, če nam končni buket ne ustreza in ga želimo "prekriti".

Aromatizirana vina lahko pripravimo na naslednje načine:

• dodamo mešanico zelišč neposredno v fermentirajoči kvas,
• prilijemo zeliščni ekstrakt, pripravljen v 0,5–1 litru mladega vina pred zorjenjem,
• predhodno prelijemo mešanico zelišč z vodo pri 70°C in nato dodamo alkohol, da dosežemo 40–50 % raztopino alkohola (pri tej vsebnosti alkohola se arome najbolje ekstraktirajo).

Zeliščna vina naj po dodanem ekstraktu zorijo vsaj en mesec. Na okus, aromo in stabilnost vina ugodno vpliva večdnevno do dvotedensko ohlajanje vina na temperaturo 3–6°C.

25. Kaj so pivovarske kvasovke?

Kvasovke so fakultativno anaerobni organizmi. To pomeni, da v prisotnosti kisika raje uporabljajo učinkovitejše aerobno dihanje namesto fermentacije. Vse pivovarske kvasovke pripadajo vrsti Saccharomyces cerevisiae. Med pivovarskimi kvasovkami pa razlikujemo dve skupini: kvasovke zgornje in spodnje fermentacije, ki se razlikujejo morfološko in fiziološko. Dodajajo se v pivski sladovini, da sprožijo alkoholno fermentacijo. Z encimom zvanim zymaza razgrajujejo prisotne sladkorje (glukozo, fruktozo, saharozo in maltozo) v etanol in ogljikov dioksid.

26. Kaj storiti, če se po odprtju gaziranega piva v nekaj sekundah dvigne cel usedel, se premeša s pivom in pivo "izteče" iz steklenice v obliki pene?

To ni običajna situacija; pivo je verjetno prekarbonizirano, torej vsebuje preveč ogljikovega dioksida (CO2). Da bi preprečili prekarbonizacijo piva, pred polnjenjem preverite količino preostalega sladkorja, na primer s sladkomerom – ali ni še preveč nefermentiranega sladkorja. Če je njegova količina visoka, naj se pivo pusti še za dodatno fermentacijo ali zmanjša količina sladkorja, dodanega za refermentacijo v steklenicah.

27. Kako dolgo traja varjenje piva? Koliko časa je treba počakati?

Čas, potreben za pripravo piva – od mešanja surovin do odprtja steklenice – je odvisen od vrste piva, ki ga pripravljamo. Temna, močna piva zahtevajo daljši čas zorenja, tudi do 6 mesecev, medtem ko lahko svetla, lahka piva postanejo pitna že po 5 tednih. Pomembno je, da daljše zorenje daje pivu polnejši buket, usedel pa ostaja na dnu steklenice, kar izboljša okus.

Na primer, varjenje piva Lager, Svetli ležiak (brew-kit) zahteva približno:

• glavna fermentacija: cca 7 dni;
• zorenje v steklenicah: cca 14 dni;
• ležanje v steklenicah: 7–10 dni.

Skupaj: cca 5 tednov.

28. Ali se pri varjenju Brew-kit piva sproščajo neprijetni vonji?

Pri varjenju Brew-kit piva se ne sproščajo neprijetni vonji. Pri nalivanju in mešanju surovin v kuhinji se širi značilna sladna aroma, med prvimi 3–4 dnevi fermentacije pa iz fermentorja prihaja nežna, prijetna aroma kvašenega piva.

29. Ali se bentonit lahko uporablja za bistrenje piva?

Bentonit se je v preteklosti uporabljal in se občasno še uporablja v pivovarstvu. Njegov učinek temelji na adsorpciji beljakovin, s čimer pivo ščiti pred t.i. hladnim zameglitvijo. V sodobnem času pa so učinkovitejši silikageli in zoli, zato bentonit pri domačem varjenju piva priporočamo le omejeno.

30. Ali se mikrovalovna pečica lahko uporablja za sterilizacijo steklenic?

Seveda, mikrovalovne pečice se uporabljajo za dezinfekcijo/sterilizacijo različnih predmetov. Dezinficirajoče delovanje v resnici izvaja toplota, ustvarjena z absorpcijo mikrovalovnega sevanja s strani molekul vode. Dvo-minutna izpostavljenost čiste, vlažne steklenice v običajni mikrovalovni pečici bi morala zadostovati.

----- TERMOMETRI / HIDROMETRI / VREMENSKE POSTAJE -----

1. Kako deluje bimetalni termometer?

Način delovanja bimetalnih termometrov temelji na pojavu različno velike toplotne razteznosti kovin. Temperaturo merimo s pomočjo bimetalnega senzorja. Merilni element (termopar) je posebna spirala iz dveh zlepljenih kovinskih trakov – jekla in bakra – ki imata različne koeficiente toplotne razteznosti. En konec traku je pritrjen na os, katere vrtenje neposredno premika kazalec. Drugi konec traku je pritrjen na vijak na koncu ohišja, ki služi za ničeliranje termometra in je hkrati toplotno prevoden element. Ob višji temperaturi se trak upogne proti kovini z manjšo razteznostjo, kar povzroči premik kazalca.

2. Kaj je higrometer?

To je naprava, katere glavna funkcija je merjenje relativne vlažnosti zraka.

3. Kaj imenujemo relativna vlažnost?

Relativna vlažnost določa razmerje med količino vodne pare v zraku in maksimalno količino vodne pare pri popolni nasičenosti (100 % vlažnost) – pri isti temperaturi in tlaku. Opomba: toplejši zrak lahko zadrži več vodne pare kot hladen zrak pri istem tlaku. Ohlajanje zato vodi do nasičenja zraka z vodno paro in njene kondenzacije – torej preobrazbe v vodo (rosa, megla, oblak).

4. Kako deluje bimetalni higrometer?

Bimetalni higrometer ima v spiralo zvit bimetal, sestavljen iz posebej izbranih materialov z visoko toplotno stabilnostjo. Njegovo delovanje temelji na spremembi dolžine teh materialov pod vplivom sprememb vlažnosti. Ta pojav premika kazalec, ki se vrti okoli lestvice.

5. Kaj je atmosferski tlak?

To je tlak, ki ga ustvarja atmosfera – torej masa zračnega sloja, ki deluje na enoto površine.

6. Kaj je dobro vedeti o merski enoti tlaka?

Atmosferski tlak se je včasih meril v milimetrih živega srebra (mm Hg). Trenutna SI enota za atmosferski tlak je Pascal (Pa). Ker so vrednosti v Pascalih zelo velike, se atmosferški tlak pogosto navaja v hektopaskalih (1 hPa = 100 Pa). Razmerje med starimi in novimi enotami je: 750 mm Hg = 1000 hPa.

7. Zakaj so okenski termometri zbledeli?

Ta učinek je enak kot pri plakatih, izpostavljenih dolgotrajnemu sončnemu sevanju. Termometri imajo tisk z barvo na kartonski podlagi, zato jih je najbolje postaviti na mesto, ki ni neposredno izpostavljeno soncu. To informacijo najdete tudi v opisih naših izdelkov. Poleg tega neposredna sončna svetloba vpliva na natančnost merjenja in popači dejansko temperaturo.

----- DRUGO -----

1. Kaj je sokovnik?

Gre za posodo, sestavljeno iz treh delov, ki so postavljeni eden nad drugim:

• Spodnja posoda, v katero se nalije voda za paro za obdelavo sadja;
• Srednja posoda, v katero steče sok iz sadja, sproščen z delovanjem pare;
• Zgornja posoda, v katero se vstavi sadje.

Sokovnik se uporablja za pridobivanje soka iz sadja s pomočjo vroče pare, brez večje izgube vitaminov.

2. Kakšne so prednosti kalijevega nitrita (lovilca)?

Kalijev nitrat (salitra) je – takoj za kuhinjsko soljo – ena najpomembnejših sestavin pri vloženem mesu. Zagotavlja ohranitev rožnate barve mesa. V prvi fazi vložitve se nitratni ioni iz kalijevega nitrata z encimi v mesu reducirajo na nitritne ione. V drugi fazi ti ioni reagirajo z mioglobinom – beljakovino, ki je odgovorna za rožnato (čeprav ne trajno) barvo mesa. Rezultat reakcije je nitrozomioglobin, ki ima trajno rožnato barvo tudi pri višjih temperaturah. Uporaba kalijevega nitrata (vsebuje samo nitrate) je bolj zdrava in varna kot uporaba običajnih mešanic z nitriti, ki so lahko škodljivi tudi v majhnih količinah.

3. Ali krtine delajo tudi pozimi?

Krtine delajo tudi pozimi (seveda manj intenzivno). Pregovor, da „ko krt grabi, se bliža pomlad“, torej ni resničen. Pozimi se gibljejo v globljih plasteh nezmrznjene zemlje. Če zima ni prehuda, lahko ustvarjajo krtine tudi na površju, kar omogoča dovod kisika v hodnike in služi kot indikator vremena.

4. Kaj je titracija?

Gre za analitično tehniko za kvantitativno določitev določene snovi (analita) raztopljene v vzorcu. Titracija uporablja popolno kemično reakcijo med analizirano snovjo in reagansom (titrantom) dodanim v znani koncentraciji.

5. Kaj je saharoza?

Gre za običajen namizni sladkor, pridobljen iz sladkornega trsa ali sladkorne pese. Molekulska formula saharoze: C₁₂H₂₂O₁₁. Saharoza je sestavljena iz dveh enostavnih sladkorjev – glukoze in fruktoze – in spada med disaharide.

6. Kaj je dekstroza?

Gre za najpomembnejši „enostavni sladkor“, običajno znan kot „grozdni sladkor“ in v medicini kot „glukoza“. Dekstroza se naravno pojavlja v sladkem sadju in medu. Pridobiva se tudi iz škroba, npr. koruznega.

7. Kaj je fruktoza?

Gre za sadni sladkor – monosaharid, ki se pojavlja prost (v sadju, medu in nektarju) ali vezan (npr. skupaj z glukozo v saharozi in inulinu).

8. Kaj je kvasec?

V vsakdanjem jeziku je kvasec povezan z domačo destilacijo. Gre za zmes vode s sladkorjem ali sadnim pirejem z visokim deležem sladkorja. Tipični kvasec za destilacijo se pripravlja iz krompirja, žit ali sadja. Proces razgradnje škroba se lahko izvede z encimskimi pripravki mikrobičnega izvora, ki vsebujejo α-amilazo, amiloglukozidazo in pullulanazo. Po fermentaciji se nastali etanol destilira.

----- NAKUPOVALNI POSTOPEK -----

1. Ali je mogoče preklicati že oddano naročilo?

Da, taka možnost obstaja. Po oddaji naročila v spletni trgovini kupec prejme e-pošto s potrditvijo prejema naročila. Če želi kupec naročilo preklicati, naj pošlje e-pošto z obvestilom o preklicu ali pokliče na telefonsko številko, navedeno v e-pošti.

2. Plačilo – kako lahko plačam svoje naročilo?

Plačilo je mogoče izvesti z elektronskim nakazilom na račun, naveden na spletni strani ali v potrditveni e-pošti. Za naročeno blago je možno plačati tudi po povzetju. Če kupec želi drugo obliko plačila, naj kontaktira trgovino in dogovori podrobnosti.

3. Katere so razpoložljive možnosti dostave?

Naročen izdelek se – glede na želje kupca – pošlje po pošti ali preko kurirske službe.

4. Kako lahko dobim račun z DDV za kupljene izdelke?

Pri oddaji naročila je potrebno vnesti podatke, potrebne za izdajo računa, in pred potrditvijo naročila izbrati možnost „račun“.

5. Ali je mogoče pred plačilom kurirju preveriti vsebino paketa?

Žal to ni mogoče, je pa potrebno preveriti, ali paket ni poškodovan. Če opazite znake nepooblaščenega ravnanja, to sporočite kurirju. Po plačilu paketa ga odprite pred kurirjem in preverite vsebino. Če ugotovite pomanjkljivosti ali poškodbe, lahko zahtevate zapisnik.

6. Kaj storiti, če nisem prejel e-pošte s potrditvijo naročila?

Takoj nas kontaktirajte – lahko se zgodi, da transakcija ni potekala pravilno ali je bila po pomoti vnesena napačna e-poštna naslov. Odsotnost potrditvene e-pošte lahko pomeni tudi, da naročilo še ni bilo registrirano.

7. Kaj storiti, če je bila pri naročilu izbrana napačna možnost plačila?

Kontaktirajte nas po e-pošti ali telefonu. Naročila, ki je že bilo oddano, ni mogoče preklicati, vendar bomo storili vse, da vam omogočimo udoben način plačila za blago.