Vinarstvo
Zelo pomemben korak pri izdelavi domačega vina je zamaševanje steklenic in zorenje (pijače). Šopek in okus vina nista odvisna le od opravljene fermentacije, temveč v veliki meri tudi od kakovosti zamaškov in načina, ki ga uporabimo za zamašitev steklenic.
Ločimo dve vrsti zamaškov: naravne (polne, aglomerirane, slojevite) in sintetične zamaške. Ti se pojavljajo v različnih oblikah (valjastih, stožčastih) in izvedbah (npr. gobasti in okrasni zamaški). Sintetični zamaški so takoj pripravljeni za uporabo, naravne pa je pred začetkom zamaševanja treba ustrezno pripraviti.
Uporabljajo se za zamaševanje vin, namenjenih hitri porabi, ne za dolgotrajno zorenje. Stična površina takšnih zamaškov z vratovi steklenic je premajhna, da bi zagotovila dolgotrajno zaščito vina. Uporaba zamaševalnika ni potrebna – zamašek se potisne ročno.
V domačih razmerah je takšne zamaške dovolj približno 5 minut potopiti v vročo vodo ali jih pod pokrovom zadržati nad vrelo vodo. Tako bodo sterilizirani in bolj prožni, kar olajša zamaševanje steklenic. Paziti je treba, da zamaškov ne »vlažimo« predolgo, saj se lahko poškodujejo.
Ne zahtevajo posebne priprave; razkužimo jih lahko s poparjenjem ali z izpiranjem z raztopino kalijevega metabisulfita. Primerni so predvsem za mlada vina. Priporočljiva je menjava takšnih zamaškov vsakih dve leti.
1. Priprava steklenic
Da bi se izognili različnim kontaminacijam, je treba steklenice pred začetkom zamaševanja temeljito umiti s ščetko za steklenice in detergentom za pomivanje posode, nato pa dobro sprati. Če želimo biti 100% prepričani o čistoči, lahko izvedemo sterilizacijo z vretjem v vodi pri temp. 80⁰C približno 10 min ali z izpiranjem z raztopino kalijevega metabisulfita.
2. Polnjenje steklenic
Pri polnjenju steklenic je treba posebej paziti, da se vino čim manj prezrači. Pri tem pomagata cevka za pretakanje vina in lijak. Ne pozabite pustiti približno 4-5 cm praznega prostora pod robom vratu steklenice.
3. Zamaševanje
Stožčaste zamaške namestimo na vrat steklenice in jih nato potisnemo ročno ali z uporabo zamaševalnika (izbranega med razpoložljivimi modeli).
Valjaste zamaške – po ustrezni pripravi vstavljamo v steklenice; uporaba zamaševalnika je nujna. Če je treba zamasiti največ 30 steklenic, zadošča najpreprostejši ročni zamaševalnik v obliki tulca. Pri večji količini bodo najbolj uporabni zamaševalniki z dvema ali tremi ročicami, ki zahtevajo manj sile in hkrati omogočajo hitrejše zamaševanje.
Po zamašitvi naj steklenice en dan ostanejo v navpičnem položaju. To bo omogočilo, da se zamašek prilagodi notranji steni vratu steklenice. Nato je treba steklenice položiti vodoravno, kar preprečuje izsuševanje zamaška (vino „obliva” zamašek) in zagotavlja ustrezno izmenjavo plinov med notranjostjo steklenice in okolico. Po dveh, treh dneh je treba preveriti, ali zamaški ne puščajo. Če se pojavi iztekanje, je treba zamašek zamenjati z novim.
Tabela izbire zamaševalnika glede na zamaške, ki se uporabljajo za tipične vinske steklenice ( * pomeni, da je dani zamaševalnik namenjen navedenemu tipu zamaškov):
4. Dekoriranje
Zaključek postopka zamaševanja steklenic je namestitev termokrčljivih kapic. Obstaja več načinov krčenja kapic na vratovih steklenic. Uporabimo lahko posebno napravo (profesionalni krčilnik) ali pa katerega od domačih načinov:
- vrat steklenice s nameščeno kapico potopite v posodo z vročo vodo (pozor – uporaba vrele vode lahko poškoduje kapico!);
- vratove steklenic s kapico postavite nad curek pare, ki npr. uhaja iz čajnika;
- stoječo steklenico s kapico ogrevajte s sušilnikom za lase z vseh strani – dokler se kapica ne prilega vratu steklenice.
Uporaba barvne kapice izboljša videz steklenice in ščiti zamašek, zato lahko vino dlje zori. Priporočljivo je uporabiti tudi samolepilne etikete za steklenice, ki omogočajo zapis vrste, letnika vina in drugih takšnih koristnih informacij.
SHRANJEVANJE / ZORENJE VINA
Steklenice z vinom, tesno zamašene in opremljene z informativno etiketo, je treba hraniti v suhem prostoru z omejenim dostopom svetlobe in pri temperaturi 10-15°C.
Najbolje je, da steklenice zorijo na posebej za ta namen namenjenih regalih.
Vsaka vrsta vina zahteva svoje pogoje. Rdeča vina najbolje zorijo pri temperaturi 15-18°C, bela – pri 10-15°C, rosé – pri 9-10°C. Najnižje temperature zahtevajo peneča vina: 6-9°C. V vinski kleti naj bo optimalna vlažnost zraka 65-80%. Prenizka povzroči krčenje zamaškov v steklenicah in vstop zraka vanje. To pa spremeni okus vina ali ga celo pokvari. Prevelika vlažnost pa lahko povzroči npr. pojav plesni.
Med shranjevanjem bodo potekale nadaljnje spremembe, ki sestavljajo proces zorenja vina.
