Vabimo vas k branju drugega dela naše nove posebne serije, v kateri predstavljamo kulinarične zanimivosti – in v njihovem ozadju drobce zgodovine, tiste že oddaljene in tudi nekoliko bližje… pokukamo – po prijaznosti gospoda Piotra Rydzewskega – v izjemno zanimiv družinski arhiv. Torej – nekaj stavkov pripovedi in unikatne fotografije.
Kot smo že omenili v prejšnjem delu, začenjamo z utrinki o prvi izmed dveh glavnih vej rodovnega drevesa gospoda Piotra – družine Kuźnickih. To je družina, tesno povezana z mestom Łódź, kateremu mesto veliko dolguje – med drugim po zaslugi inženirja Romana Kuźnickega, enega od snovalcev lodžskega vodovoda – a o tem v naslednjih delih naše serije. Roman (ded gospoda Piotra) je bil sin Aleksandre, rojene Lipski, Kuźnicke, ki je, kot že vemo, s strastjo zapisovala v domači kuhinji uporabne recepte. Danes je to za nas neprecenljivo pričevanje o lepoti in bogastvu poljske kulinarične umetnosti, ki se neguje, ustvarjalno izpopolnjuje in prenaša iz roda v rod. Mož gospe Aleksandre (in Romanov oče) je bil Antoni Kuźnicki – revizor železnic kaliskega okrožja. O gospodu Antoniju bomo še spomnili v naši seriji, ob priložnosti predstavitve nekega izjemnega dokumenta…

© Piotr Rydzewski
Na fotografiji je Antoni Kuźnicki. Fotografija je bila posneta leta 1913 v Umetniškem fotografskem ateljeju »Leonardi«, ki je bil v Łódźi na ul. Dzielna 13 (danes to ul. Gabriela Narutowicza).
Poglejmo zdaj spodnjo družinsko fotografijo iz leta 1905, posneto v spomin na srebrno poroko Helene iz rodbine Kuźnickih – Antonijeve sestre. Antoni stoji v zadnji vrsti, prvi z leve. Njegova žena, Aleksandra, roj. Lipski, Kuźnicka, sedi prva z leve (nad otroki). Pred mizo, na ozadju prta, sedi Stanisław, poleg njega na desni pa njegov brat Roman Kuźnicki (tisti od vodovoda – tu kot deček, ki o tem verjetno še niti ni razmišljal…:)). Stanislawu bomo posvetili poseben del – tudi on je izjemna osebnost…

© Piotr Rydzewski
Čas je za recept – tokrat recept zelo na času – za kisano papriko, precej izviren, saj z dodatkom hrastovih listov…
Zdrave plodove [paprike], oprane in očiščene, polagamo tesno enega ob drugega, enega v drugega. V kozarec damo tudi hrastove liste in korenine hrena. Prelijemo s slanico: 4 dag soli na 1 liter vode. Ko plodovi potonejo – konec fermentacije. Kozarec zalijemo z oljem, da se končni [del] ne bi plesnel.
Dober tek! ...ker je domače boljše!